Basic HTML Version
poezija
poezija
poezija
poezija
poezija
poezija
poezija
riječi
..
73
OČI ZAPRTE, DUŠA BREZ GREHA
Je li smert zapraf ona skradnja slika
gda oči zevsem se zapru. glih i zanavek,
i zbiraju se cajti, a serce nam išče pika
po taktima nebeske vure, kak i navek?
So oči zaprle morti ves vesmir vu nami,
z mladim rojima zvezdih kaj ideju spati,
a komaj so rojene, skičave, vu hudi jami,
gdi ajngelsku svetlost hočeju namdati.
Tak duša stiha rasteple v kalu ludskogmorja
bleščeče zrnje, vu žalosti, zarad pozablenja.
Viš, nazaj se takaj več nemre, kak niti z gorja
kam se je praf zakopala i zajdna liepa senja.
Se nie tre bojati niemog ladvara smerti
ki pela nas v limbuš, onak po starinski.
Vu njegovi arki išče sme ljudi, ar potrti
i z odsečenomglavom - kak i Zrinski.
Velim: dušu nam smernu nišči nemre zeti,
jer bu i na sudnji den zvunzemeljski čista.
Nit jena grda hudoba ju nie mogla prevzeti:
do Božjega trona je išla brez greha - a vista!
______________________
zevsemzapru,posvezaklope-glihizanavek,sadaizauvijek-zbirajusecajti,sabirusetrenuci - iščepika, joškuca-vesves-
mir,savsvemir-komajsorojene, jedvasurođene-zaradpozablenja,zbogzaborava-viš,vidiš-nazajsetakaj,natragsetakođer-se
nietre,netrebase- ladvara, lađara-kipela, koji vozi -arpotrti, ali slomljeni -niščinemrezeti,nitkonemožeuzeti - zvunzemeljski,
nadzemaljski - grda hudoba, ružna zloća - a vista, po viđenju